Združenja celic in tkiv med seboj komunicirajo preko elektromagnetnih nihanj. Takšna komunikacija med celicami se dogaja izredno hitro, veliko hitreje, kot potekajo izmenjave, v katerih kot kurirske snovi nastopajo molekule. V vsaki celici se vsako sekundo izvede več kot 2000 kemičnih reakcij. Pri takšni hitrosti samo biokemični (hormonski) nadzor nad molekulami skorajda ni mogoč. Zato si takšno zapleteno komunikacijo lahko predstavljamo samo z obstojem elektromagnetnega kontrolnega in krmilnega sistema.

Raziskave, ki jih je dr. Harold Saxton Burr opravil v tridesetih letih prejšnjega stoletja na Univerzi Yale so pokazale, da zdravi organi in organski sistemi oddajajo elektromagnetne valove z lastnimi značilnimi frekvencami in frekvenčnimi vzorci. Oslabitev teh vzorcev lahko privede do večjih motenj in bolezni. Skozi vsako snov prodirajo in jo obkrožajo značilni frekvenčni vzorci. Strupene snovi in patogeni škodljivo vplivajo na organizem ne le zaradi njihovih kemijskih lastnosti, temveč tudi zaradi njihovih lastnih frekvenčnih vzorcev.

Telo lahko deluje le tako, da celice med seboj komunicirajo oz. izmenjujejo informacije preko točno določenih frekvenc. V zdravem telesu teče izmenjava informacij neovirano. Če na telo delujejo škodljive snovi (strupi iz okolja, virusi, bakterije, kemični dodatki iz hrane in pijač, zdravila, stres,…) ali obremenjujoča sevanja, lahko njihovi obremenilni frekvenčni vzorci ovirajo komunikacijo med celicami in s tem tudi delovanje celic, kar se sprva kaže v obliki nejasnih in preobčutljivostnih motenj, zmanjšani zmogljivosti, kronični utrujenosti, pozneje pa že kot organske spremembe z različnimi simptomi.

Že v sedemdesetih letih minulega stoletja je imel nemški zdravnik dr. Morrell zamisel, da bi za terapevtske namene uporabil elektromagnetna nihanja iz telesa bolnika ali iz različnih snovi. Povezal se je z inženirjem Raschkejem in razvil napravo, ki jo je poimenoval MORA-aparat (po MOrell in RAschke). Zamisel se je razvijala in se združila s hitrim razvojem računalniške tehnologije: dobili smo napravo BICOM© (BIO-COMmunication). Nova terapija je postala znana kot bioresonanca ali tudi kot terapija z bio-informacijo.

Razen fizioloških elektromagnetnih nihanj ima vsak človek tudi patološka nihanja, katera generirajo npr. toksične obremenitve, poškodbe, brazgotine, infekcije ter neozdravljene in kronične bolezni. Fiziološka in patološka nihanja skupaj se imenujejo klientova lastna nihanja.

Bioresonančni aparat s površine kože s pomočjo posebnih elektrod oziroma aplikatorjev prenese klientova lastna nihanja v terapevtsko napravo. Ta informacijska nihanja potujejo preko vhodnega kabla v bioresonančno napravo BICOM©, ki je sposobna nihanja spremeniti. Iz klientovih lastnih nihanj se s pomočjo moderne elektronike naredijo terapevtska nihanja, brez dodajanja drugih ali tehnično izdelanih frekvenc. Odvisno od terapevtskega cilja nihanje informacij oslabimo, okrepimo ali invertiramo. Elektromagnetni separator lahko izloči trenutno potrebna nihanja (jih filtrira).

Tako spremenjene informacije v obliki nihanja, ki so nastale iz klientovih lastnih nihanj, se preko izhodnega kabla privedejo nazaj v telo klienta preko aplikatorja, ki je običajno nameščen na hrbtu. Telo sprejme »dražljaj« in s poslanim terapevtskim nihanjem preide v resonanco. Tako lahko bolezenska »motilna nihanja« oslabimo ali jih odstranimo ter zdrava nihanja okrepimo in ojačamo. Sprememba informacij nihanj v telesu posledično vpliva na biokemične reakcije v presnovi.

Cilj bioresonančne terapije je, da se odstranijo moteči patološki vplivi in se aktivirajo lastne telesne regulacijske in samozdravilne moči.

 

Vir: Rotar, M., Rome, A., Strmole, D. in Čuhalev, I., 2016. Bioresonanca, Splošne informacije o bioresonančni metodi BICOM©. Ljubljana: Inštitut za bioresonanco in regulativno medicino.

 

Več informacij o BICOM© bioresonančni metodi si lahko preberete na spletni strani Inštituta za bioresonanco in regulativno medicino: www.institut-brm.si