Beseda gemoterapija izvira iz latinske beseda gemma, ki pomeni zarodni brstič ali popek ter grške besede therapeia, ki pomeni zdravljenje. Brstiče so v medicinske namene uporabljali že stari Egipčani. V Evropi so jih v terapevtske namene prvi začeli uporabljati homeopati v Franciji okrog leta 1950.

Gemoterapija se uvršča v fitoterapijo, oziroma natančneje v fitoembrioterapijo, kot jo je poimenoval dr. Pol Henry, belgijski zdravnik (1918–1988). Henry je skupaj s skupino francoskih homeopatov izvedel serijo kliničnih preizkusov na živalih in ljudeh; želeli so dokazati psihofarmakološke učinke gemoterapevtskih pripravkov. Objavili so tudi več monografij s podrobnimi podatki o svojih ugotovitvah.

Surovine za pripravke (brstiči, poganjki, korenine, skorja in semena dreves in grmov) se nabira v obdobju rasti. Rastline se obirajo spomladi, v času celične delitve in rasti rastlin, semena pa jeseni. V fazi kalitve popki vsebujejo najvišjo koncentracijo aktivnih hormonov rastnega faktorja, auksinov in giberelinov. Ti specifični hormonski dejavniki vsebujejo dragocene informacije, ki so potrebne za učinkovito dreniranje različnih organov in tkiv na celičnem nivoju. Embrionsko oziroma zarodno snov iz svežih popkov se ekstrahira s postopkom maceracije. To metodologijo so razvili v Franciji v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja in predstavlja najbolj popoln sklop visoko koncentriranih aktivnih sestavin, bistvenih za regeneracijo tkiv, ugoden razvoj rasti in ustrezno drenažo.

Slika: Nauk o petih elementih

Klinične izkušnje so pokazale, da je lahko gemoterapija učinkovita pri številnih težavah:

  • razstruplja na celični ravni,
  • podpira drenažo na nivoju organov s spodbujanjem odstranjevanja toksinov iz telesa preko krvi in limfe,
  • regenerira umirajoče celice, oksigenirane celice, uravnava elektrolite in izboljšuje električni potencial,
  • spodbuja rast z aktivnimi hormoni giberelini in auksini,
  • spodbuja delovanje različnih organov in žlez, ki odstranjujejo odpadne snovi iz telesa,
  • v telo vnaša celoten spekter antioksidantov, hormonov, encimov, vitaminov, mineralov, elementov v sledeh, aminokislin itd.,
  • pomlajuje organe, kožno tkivo in celice s spodbujanjem delovanja krvi in limfe ter dovajanjem antioksidantov v sistem.

 

Gemoterapevtski preparati se pogosto uporabljajo v mešanicah. Učinkovitost se jim poveča, če se jih uživa v kombinaciji z oligoterapijo.

V naturopatiji se uporabo gemoterapije kombinira z dognanji kitajske tradicionalne medicine in njihovega nauka o petih elementih. V skladu s kitajsko tradicionalno medicino so organi, tkiva in organski sistemi razvrščeni v pet elementov: les, ogenj, zemlja, kovina in voda. Vsak gemoderivat deluje na določen organ, tkivo ali organski sistem, tako da tudi gemoderivate lahko razvrstimo v enega ali več elementov. Vsaki diatezi (več o diatezah najdete v poglavju o oligoterapiji) ustreza eden od petih elementov. V skladu z odnosi med petimi elementi, ki se med seboj podpirajo ali pa se nadzirajo, se tudi gemoderivati izbirajo po principu generacije ali dominacije.

Zdravstvene težave se pojavijo, ko organizem ni energetsko uravnotežen, ker eden ali več elementov preveč prevladuje (dominira), ali pa je v stanju energetskega pomanjkanja. Z gemoterapijo stremimo k ponovnemu uravnoteženju petih elementov oziroma energetskega sistema posameznika. Ne glede na vzrok oziroma izvor motnje je največkrat dovolj, da uravnovesimo energetski sistem in vitalna moč posameznika bo lahko sama premagala težave in aktivirala regulacijske mehanizme za povrnitev organizma v homeostazo.