Zakaj v hišo

Bolečine trebuščka, zvijanje, napenjanje, lahko tudi zaprtost, so le nekateri znaki nekontroliranih peristaltičnih krčev črevesa. Poleg fiziološkega odziva na novo hrano, vzroki lahko tičijo tudi v nedozorelosti enteričnega živčnega sistema. Masaža trebuščka, sprostitev medenice (sakralni pletež) in lobanjskega dna (živec vagus), omilijo te neprijetnosti.

Nepravilno oblikovana glava novorojenčka je lahko posledica vlečnih ali tlačnih sil med, pred ali po porodu in se pojavi pri skoraj petini rojenih otrok. Vdrtine ali izbokline na lobanjici, prehitro zapiranje mečav (fontanel) in nepravilno zaraščanje lobanjskih šivov vodijo do nepravilne porazdelitve intrakranialnih pritiskov in motenj kroženja cerebro-spinalne tekočine ter posledično vzdraženostjo živčnega tkiva. Z razliko od splošnega prepričanja, se brez primerne obravnave oblika glave večinoma ne popravi sama. Z nežnimi dotiki in pritiski na lobanjico lahko šolan terapevt vpliva tudi na takšne nepravilnosti.

Predstavljajo pomembne mejnike pri motoričnem razvoju otroka. Medtem, ko je plazenje pomembno za zdrav razvoj moči zgornjih udov in stabilizacijo vratu med gibanjem trupa, je kobacanje odgovorno za koordinirano gibanje zgornjih in spodnjih udov. Izvajanje teh križnih vzorcev gibanja omogoči pravilno oblikovanje ledvenega dela hrbtenice in s tem poln obseg gibanja ter pravilno držo hrbta v kasnejših letih.

Povišan ali znižan mišični tonus so lahko posledica vzdraženosti centralnega, še pogosteje pa perifernega živčnega sistema, ki je podvržen večjim mehaničnim dražljajem. Iztegovanje v banano, stiskanje pesti ali ohlapen trebušček ter ponavljanje enih in istih gibov, so znaki neprimernega tonusa. Sprostitev vseh hrbteničnih struktur pozitivno vpliva na hitrejšo osvojitev kontrole mišičnega tonusa.

Jecljanje, nosljanje, slaba izgovorjava sičnikov ali šumnikov ter ostale hibe, so odraz anatomskih, motoričnih ali centralnih neskladnosti. Šibek in kratek jeziček, previsoka ali stranska lega podjezičnice (hioidna kost), omejeno odpiranje čeljusti in napetost zatilničnih mišic vplivajo na fonetiko in izgovorjavo samo. Sodelovanje z logopedi, izvajanje specifičnih vaj in terapija na strukturah, ki motijo govor, vodi do hitrejših in učinkovitejših rezultatov.

Pojav stranske ukrivljenosti se le v manjšem deležu pripisuje dejanskim anatomskim deformacijam vretenc in/ali reber. Tako za večino ni poznanega enotnega vzroka (t.i. idIopatske skolioze), zato je nujna ocena drugih dejavnikov, kot so mišična nesimetrija, krajša noga, vpliv brazgotin, položaja očesnih zrkel in nenazadnje tudi ugriza na položaj glave in posledično ostalega dela hrbtenice. Mobilizacija hrbtenice v nasprotno smer ukrivljenosti krivulj, v kombinaciji s korektivnimi in stabilizacijskimi vajami, uspešno popravlja ter preprečuje napredovanje skolioze.

Rotacija prvega vratnega vretenca (atlas) je bolj pravilo kot izjema. Razlogi za to so različne nesimetrije telesa (različna dolžina stopal, različna dolžina nog, rotacija medenice, neparni organi), ki se na predelu najbolj gibljivega dela hrbtenice, t.j. zgornji del vratu, še zadnjič skompenzirajo. Zasuk atlasa ima torej velik pomen, saj omogoči pravilno postavitev glave v prostoru, ne glede na nesimetrije telesa. Zahvaljujoč tej kompenzaciji so oči in centri za ravnotežje vedno v pravem položaju.

Povešena glava, ukrivljenost trupa naprej ali noge na X, običajno pričajo o nedozorelosti mišic, da bi ohranjale pokončni položaj telesa. V obdobju adolescence se skelet lahko podaljša za >50%, mišice pa s težavo dohajajo hitro pridobljeno telesno maso in se prilagodijo biomehaničnim spremembam sklepov. Terapije usmerjene v optimizacijo gibljivosti in pravilen izbor vaj, hitro vrnejo pokončno držo.

Telo nosečnice se pripravlja na porod z izločanjem hormona relaksina, ki omogoča večjo prožnost tetiv in vezi medeničnega obroča. Posledično v tem času razmeroma pogosto pride do zamika sramničnih kosti. Najpogostejši simptomi so ostra bolečina v mednožju, bolečine v spodnjem delu trebuha in notranji strani stegen (pubalgija) ter močna omejenost pri gibanju nog.

Prihod novega člana spada med najlepše trenutke življenja in priprava telesa na ta dogodek še toliko bolj pripomore k temu. Zakrčenost trebušne prepone, mišic medeničnega dna in presredka, omejena gibljivost kolkov ali medeničnega obroča prepogosto vodijo do počasnega odpiranja materničnega vratu, nepotrebnih napetosti ali celo rezanja perineja (epiziotomija). V številnih razvitejših državah po Evropi in svetu je priprava na porod s pomočjo terapevta nekaj povsem običajnega.

V nosečnosti je v telesu več tekočin kot običajno, kar pogosto privede do postopnega zatekanja nog in v manjši meri prstov na roki. Rastoče bitjece v trebušni votlini oteži vračanje telesnih tekočin iz udov v trup od koder se lahko izločijo iz telesa. Zatekanje je sicer tudi posledica porušenega razmerja proteinov v krvni plazni. Čeprav ta pojav običajno ni nevaren, lahko povzroča nelagodje. Terapija je usmerjena v odpravljanje zastojev, ki preprečujejo odvajanje tekočin iz telesa. POZOR (preeklampsija): Če se pojavi nenadno zatekanje nog, rok in obraza, problemi z vidom, hud glavobol, močna bolečina pod rebri in bruhanje takoj pokličite svojega zdravnika!

Izmenjava plinov med zunanjim okoljem in krvjo (dihanje) je direktna posledica ventilacije pljuč – mehaničnega polnjenja in praznjenja pljučnih mehov, kar je možno le ob optimalni gibljivosti torakalnega dela hrbtenice, simetriji reber in pravilnem položaju prsnice. Telo nosečnice je podvrženo velikim spremembam intrabdominalnih pritiskov, ki lahko negativno vplivajo na te strukture. Pravilno dihanje pa poleg večjega uživanja v nosečnosti in pripravi na porod, koristi tudi s svojim blagodejnim učinkom na otroka samega.

Občutek pokanja in slišno tleskanje ob kroženju ali krčenju noge v kolčnem sklepu je pogost pojav, ki odraža močno napetost mišic upogibalk kolka (psoas, rec. femoris, tfl). Konflikt med mehkimi tkivi se uspešno odpravlja z manualnimi tehnikami in specifičnimi vajami.

Največja tetiva telesa prenaša tudi največje obremenitve. Vnetje zato običajno sledi drugim težavam, kot so: neprimerna obutev, napetosti stopalnega loka, skrajšanost mišic zadnje strani stegna (hamstringi), omejena gibljivost SI sklepov ali bolečine v križu. Neupoštevanje naštetih vplivov na vnetje tetive, lahko vodi do rupture.

Bolečina, ki jo pogosto spremlja pokanje na zunanji strani kolena, je pravzaprav rezultat trenja med napeto in/ali skrajšano tetivo (IT trak) ter stranskim delom kolenskega sklepa. Stopnja trenja je direktno odvisna od osi v katerem se nahaja medenica, koleno in gleženj, saj vsak odmik od sredine povečuje pritiske bodisi na enem ali drugem kolenu. Pravilna postavitev medenice je bistvena za lajšanje, odpravljanje in preprečevanje tekaškega kolena.

Najpogostejša poškodba gibalnega aparata, kjer pride do kratkotrajnega odmika sklepnih površin, s tipično bolečino skočnega sklepa, vidno oteklino in modrikasto podplutbo. Medtem, ko se funkcija gležnja zelo hitro povrne, pogosto vztrajajo bolečina in zatekanje okoli sklepa, ki pa so posledica obrambnega mišičnega krča mečnih mišic ter posledične negibljivosti kosti spodnjega dela noge (mečnica in golenica). Povrnitev gibljivosti tega dela in odprava mišičnih zakrčnin, izboljša drenažo noge in lajša bolečine.

Med najpogostejšimi glavoboli so migrene, cervikogeni glavoboli, glavoboli v grozdih ter tenzijski glavoboli. Čeprav je vzrokov za glavobole veliko, imajo večinoma skupni imenovalec in sicer napetosti v vratnih mišicah, stres, slab vid in motnje prekrvavljenosti glave. Ostali vzroki zajemajo še hormonska neravnovesja, vnetja sinusov, zmanjšana toleranca do določene hrane, alkohol in dehidracija. Presenetljivo je tudi, da kronične glavobole lahko povzroča prav prekomerno uživanje zdravil za lajšanje glavobolov samih.

Običajno se dvig želodčne kisline nazaj proti ustni votlini (refluks) izraža s pekočo bolečino v prsnici, pokašljevanjem in slabim zadahom. Koren jezika se pogosto obarva sivo-rjavo in lahko so vidne razjede. Simptomi se običajno poslabšajo v ležečem položaju. Temeljit pogovor, predvsem pa otip trebušne prepone, želodca in rebrnega loka, lahko odkrije vzroke refluksa, med katerimi so najpogosteje hiatalna hernija, zakrčenost trebušne prepone, utesnjenost freničnega živca ali vagusa (X. m.ž.). Izboljšanje gibljivosti prsnega koša, torakalne hrbtenice, sprostitev trebušne prepone, mišic vratu in samega želodca, ugodno vpliva na simptome GERB.

Najpogosteje je vzrok mravljinčenja (parestezije) v udih razdražen živec, ki je odgovoren za prenos informacij iz in v okončino. Do vzdraženja običajno lahko pride na treh mestih: 1) med vratnimi vretenci; 2) med mišicami vratu in ramenskega obroča; 3) v zapestnem (karpalnem) kanalu. Specifični testi terapevta usmerijo v tisti del, ki je vzrok zoprnih občutkov in je potreben obravnave. Za mravljinčenje pa je lahko odgovorna tudi katera od sistemskih bolezni (sladkorna bolezen), premalo aktivna ščitnica ali vitaminsko neravnovesje. POZOR: v kolikor parestezije spremljajo še izguba moči ali viden vdor mišične mase, obiščite najprej vašega zdravnika!

Občutek nelagodja, stiskanja v prsnem košu, pomanjkanje zraka, panični napad, vrtoglavica, strah v javnosti ali samoti, strah pred temo, občutek težkih rok, odrevenelost v vseh prstih obeh rok, nekontrolirano potenje…to in še drugo, lahko oseba občuti pri motnjah vegetativnega živčnega sistema, omejeni gibljivosti prsnega koša ali težavami z vratnim delom hrbtenice in želodcem. Včasih pa je za te simptome odgovoren zasuk četrtega torakalnega vretenca, ki je povezan z vegetativnim oživčenjem zgornjih udov, srca in želodca. Skupini simptomov povezanih s tem vretencem pravimo Th4 sindrom.

Degenerativne spremembe na sklepih so naraven pojav obrabe, ki pa je bistveno pospešen in izrazitejši v tistih sklepih, ki so podvrženi večjim obremenitvam. Tiste sklepe, ki torej preveč delajo in posledično bolj občutijo posledice staranja, se razbremeni tako, da se povrne gibljivost sklepom nad in pod artrozo. Paradoksno negibljivi sklepi, zaradi slabše prekrvavljenosti, hitreje degenerirajo.

Občutki vrtenja, praznine v glavi, zameglitev vida ali hoje po zibajočih tleh, imajo lahko enega ali več vzrokov, zato je temeljit pogovor in pregled osnova natančno izbranega terapevtskega programa. Težave z notranjim ušesom so običajno zelo akutne in jih spremlja slabost. Težave z očmi, vratno hrbtenico ali stopali pa se razvijajo počasneje in običajno tudi trajajo tedne ali mesece.

Zaznava neprijetnih zvokov ob odsotnosti zunanjih dejavnikov je običajno posledica sprememb v srednjem ušesu, pomembne dejavnike vpliva pa predstavljajo tudi prezračenost sluhovoda, napetost žvečnih mišic, položaj čeljustnega sklepa in položaj vratnega dela hrbtenice. Izboljšava naštetih segmentov lahko pripomore k lajšanju intenzivnosti in pogostosti pojava tinitusa.

Nehotena in nekontrolirana kontrakcija (zakrčenje) mišic. Običajno krč “prime” mišice zadnje strani stegna in meč ali mišice stopalnega loka. Glavne vzroke za to se najde v vzdraženosti živcev, venski insuficienci in/ali pomanjkanju mineralov, kot so magnezij in kalcij, zaradi slabe prebave ali zdravil. Temeljit celostni pregled lahko odkrije prave vzroke nadležnih krčev.