Limfni obtok je poleg krvožilja drugi najpomembenješi transportni sistem v našem telesu. Ja naš drugi odvodni sistem, ki ima nalogo regulacije ravnotežja tekočin in obrambo našega notranjega okolja pred ‘’vsiljivci’’.

 

V telesu imamo razvejano omrežje limfnih poti, ki skrbijo za to, da vsrkajo tkivno tekočino in jo vodijo iz oddaljenih predelov nazaj v krvni obtok. Na poti po limfnih poteh gre tkivna tekočina - limfa, skozi bezgavke, ki le-to temeljito prefiltrirajo in očiščeno vračajo v obtok.

 

KAJ JE LIMFA IN KAKO NASTANE?

 

Limfa je na pogled prozorno rumenkata vodna raztopina, ki nastane kot posledica filtracije krvi in absorbcije medceličnine – intersticija.

Na nivoju kapilar se krvna plazma zaradi razlik v tlakih prefiltrira skozi stene kapilar v medcelični prostor – v medceličnino.  Prebitek tekočine, ki vsebuje velike molekule in se ne zmore vskrati v venski krvni obtok, se drenira v limfne kapilare. Tekočina se preimenuje v limfo in je sestavljena iz vode, odpadnih snovi, mrtvih celic, limfocitov, maščobnih kapljic, prahu, mikrobov, ipd. 

 

 Svojo pot limfa nadaljuje po limfnih žilah - mezgovnicah, zelo počasi in pod majhnim tlakom, saj nima svoje pogonske črpalke. Pretok in kroženje je odvisen predvsem od krčenja skeletnih mišic, krčenja sosednjih arterij, razlike v pritiskih v prsni in trebušni votlini, pritiska in zaklopk , ki so znotraj samih limfnih žil. Pri drenaži določenih predelov, pa ima največjo vlogo gravitacija sama.

 

Mezgovnice imajo pomembno nalogo, da limfo vodijo do bezgavk, ki so biološki filtri in skupaj z vranico predstavljajo najpomembenjši del limfnega obtoka. V njih potekajo pomembni imunski procesi.  Proizvajajo se obrambne celice limfociti B in T, s katerimi se telo bori pred vdorom tujkov, skrbijo, da se limfa prečisti, skladišči ter pomagajo pri odstranjevanju odpadnih snovi.  Temeljito očiščeno limfo nato drenirajo nazaj v krvni obtok.

 

ZATEKANJE IN EDEMI

 

Če so limfne žile poškodovane, prekinjene ali so prisotne ovire, pride v telesu do zastajanja limfe. To se v prvi vrsti odrazi pri zdravju in splošnem počutju. Pojavijo se težave z odpornostjo (nahodi, prehladi), nastanka celulita, opazno je zatekanje nog ali rok. Kadar je blokada pretoka večja lahko pride do hujšega kroničnega edema. Tekočina se zaradi oslabljene funkcije limfnega sistema zadržuje v medceličnem prostoru. Značilno je, da je se pojavi med mišicami in kožo ali fascijo.

 

MANUALNA LIMFNA DRENAŽA

 

Pri manualni (ročni) limfni drenaži terapevt uporablja počasne, ritmične gibe. Upošteva pravilen anatomski potek limfnih poti usmerja limfo proti najbližjim globokim bezgavkam, ki ležijo v kotanjah (komolčna, pazdušna, podkolenska kotanja in ingvinalna regija, trebušna votlina). Z nežnim nebolečim dreniranjem spodbuja pretok in pomaga zmanjšati prisotno oteklino, izboljšuje splošno funkcijo limfnega sistema in na ta način krepi imunski sistem. Glede na individualni pristop lahko sistemsko spodbuja celoten organizem ali pa glede na potrebe samo določen segment telesa in kombinira limfno drenažo z dopolnjujočimi tehnikami.

 

INDIKACIJE

 

Drenaža se priporoča kadar je pristno otekanje nog ali rok, alergije, ekcemi, odpravljanju celulita, stresu, ohranjanju tonusa in elastičnosti kože med hujšanjem, pri hematomih, edemih po operacijah, zvinih in izpahih, artroze, bronhitis, zaprtost, za splošno regeneracijo telesa, ipd.

 

KONTRAINDIKACIJE

 

Čeprav gre za nežno tehniko, obstajajo nekatera stanja pri katerih terapevt presodi ali je oseba primerna za terapijo: zdravljena maligna obolenja, kronična vnetja, bronhialna astma, nizek krvni pritisk, funkcijske motnje ščitnice, ali pa ji le to popolnoma odsvetuje: tromboza, popuščanje srca, nezdravljeni maligni tumorji z možnostjo metastaz, akutna vnetja, idr.

 

SAMOPOMOČ

 

Stimulacija limfnega obtoka je ključna za dobro delovanje telesa in priporočljivo ga je spodbujati prav vsak dan. To pa lahko sami dosežemo tudi s pomočjo suhega ščetkanja, frotiranja, knajpanja, rednih sprehodov ali lažje fizične aktivnosti ter uporabe kompresijskih nogavic. Zvečer podložiti noge, da so v privdzignjene za cca. 30 cm. Paziti je potrebno tudi pri izbiri oblačil, da nas ne tiščijo.

      Avtor: Karin Vokič