Imate redno ali občasno hude glavobole, ki povsem onemogočijo vaše delovanje? Vas skrbi, da je vzrok kakšna resna patologija? Morda vas bo pomirilo dejstvo, da je le 1 primer na 300 hudih glavobolov lahko posledica bolj resnih stanj (Vizniak, 2015) in ste med 40% prebivalstva, ki ima hud glavobol vsaj enkrat letno (Raskin, 1998).

 

Kdaj je glavobol lahko vzrok za skrb?

 
  • če se glavobol razvije pri otroku
  • če se glavobol prvič pojavi pri starosti nad 55 let
  • nenadni hud glavobol brez predhodnega pojava podobnih glavobolov
  • glavobol po poškodbi z udarcem v glavo in izgubo zavesti
  • če so prisotni dodatni nevrološki znaki
  • bruhanje brez slabosti
  • če se zbudite z glavobolom
  • če se pojavi sprememba v obnašanju, izguba spomina, težave z govorom
  • istočasen pojav trdega vratu
  • če jemljete zdravila proti strjevanju krvi
  • če imate znano diagnozo raka

Če je prisotna katera od naštetih težav je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.

  Različne oblike glavobolov  

Migrena

 

Migrena je tretja najbolj pogosta težava nasploh in najpogostejša oblika glavobola. Pri treh četrtinah migren je istočasno prisoten tudi tenzijski glavobol ali glavobol zaradi zlorabe zdravil proti migrenam (IHS, 2013).

 

Za diagnozo migrenskega glavobola morata biti prisotna vsaj dva od spodnjih pokazateljev:

  • občutljivost na zvok (fonofobija)
  • občutljivost na svetlobo (fotofobija)
  • slabost (z bruhanjem ali brez)
 

Značilnosti migrene:

 
  • trajanje od 4 - 72 ur
  • pulzirajoč glavobol na eni strani glave (pri odraslih)
  • pri pubertetnikih je bolj pogost glavobol na obeh straneh glave
  • bolečina se začne na sprednji strani glave pri očeh ali čelu in se počasi premika proti zatilju
  • običajno se prvič pojavi v najstniških letih
  • 3x bolj pogosta je pri ženskah
  • pogosto je prisotna družinska nagnjenost k migrenam
  • pri 20% migren je pred glavobolom prisotna avra – bleščanje luči, slepe pege, ki se postopoma večajo, občutek otopelosti v dlani, ki se širi navzgor po roki in gre v obraz in jezik
  • pogosto je povezana s perfekcionističnim tipom osebnosti
 

Ste vedeli?

Migrene z leti postajajo manj intenzivne in se pojavljajo redkeje.

Prekomerna uporaba zdravil proti migrenam lahko poveča pogostost migren in povzroči kronične migrenske napade.

S primerno celostno terapijo pri šolanem terapevtu se lahko pogostost in intenzivnost migren bistveno zmanjša že po nekaj obiskih.

 

Dejavniki, ki lahko sprožijo migreno (sprožilci):

 
  • hormonske spremembe (menstrualni cikel, menopavza, puberteta)
  • nihanja vrednosti krvnega sladkorja (stradanje, zaužitje velike količine sladkorja)
  • stresne situacije ali stanja po stresnih situacijah
  • živila, ki vsebujejo tiramin: rdeče vino, sir, čokolada, oreščki
  • kava, čaj, alkohol, sokovi iz citrusov
  • procesirana hrana, konzervansi
  • alergije na hrano ali cvetni prah
  • estrogenski preparati in nitroglicerin
   

Migrene in telovadba

 

Raziskave kažejo, da zmerna fizična aktivnost pomaga zmanjšati pogostost in intenzivnost migren skoraj v enaki meri kot zdravila (Lockett in Campbell, 1992). Pri fizični aktivnosti telo sprošča hormon endorfin (hormon sreče), ki ima protibolečinski učinek ter hormon enkefalin, ki ima antidepresiven učinek.

 

POMEMBNO pri telovadbi!

 
  • Vzpostavite reden urnik vadbe in se vsak teden gibajte ob približno istem času. Priporočljivo je tudi, da si beležite pogostost in intenzivnost migren, saj boste tako lahko spremljali spremembe, ki vas bodo dodatno motivirale.
  • Uro in pol pred vadbo jejte in pijte, vendar ne v prevelikih količinah, saj s tem omogočite telesu, da prebavi hrano pred aktivnostjo.
  • Pred, med in po vadbo obvezno pijte vodo, saj je dehidracija en od ključnih sprožilcev migren.
  • Vedno si pred vadbo vzemite 10 minut za ogrevanje telesa ter se po vadbi 10 minut raztegujte in dovolite telesu, da se počasi ohladi.
  • Nikoli ne začnite s intenzivno vadbo, ampak intenzivnost postopoma stopnjujte, saj je prekomerna fizična aktivnost lahko sprožilec migren.
  • Izberite si primerno aktivnost v kateri uživate. Najprimernejše so hitra hoja, lahkoten tek, plavanje, kolesarjenje ali ples.
  • Izogibajte se kontaktnim športom, saj udarci lahko sprožijo napad migrene.
   

SAMOPOMOČ

 
  • izogibanje »sprožilcem«
  • zdrava dieta, ki ne vključuje zgoraj naštetih živil
  • redno uživanje manjših obrokov, brez izpuščenih malic, ob istih urah vsak dan
  • umik v temen prostor in počitek, ki ne sme biti prekratek ali predolg
  • med napadom migrene se izogibanje fizičnim aktivnostim, saj te poslabšajo situacijo
  • topla kopel celega telesa pred napadom migrene
  • mrzli obkladki (vedno morajo biti zaviti v krpo) na vrat in lasišče, ko je migrena že prisotna
  • vsak dan vključno z vikendi redno spite ob istem času, popoldanski počitek naj ne presega 30 minut, saj vam to lahko moti spalni ritem
  • kava v majhnih količinah lahko pomaga, medtem ko v prevelikih količinah lahko sproži migreno
  • redna, zmerna in uravnotežena športna aktivnost – prekomerna aktivnost lahko sproži migreno
                                                 

Vaja 1 - Palec pritisnite h kazalcu ter s palcem druge roke pritisnite tam kjer se konča guba. Pritisnite tako, da boste pritisk usmerili pod in proti kosti. Točka je rahlo boleča. Pritisk držite 60 sekund.

                                                 

Vaja 2 - Poiščite spodnji rob lobanje, ki se nahaja približno na meji lasišča. Dve širini palcev od sredinske črte na vsaki strani lobanje boste zatipali jamico. Kot na sliki, s palci pritisnite in držite obe točki 60-90 sekund.

                                               

Vaja 3 - Poiščite točko med obrvmi in jo z majhnimi krožnimi gibi nežno masirajte. Točka se nahaja tam, kjer je tretje oko.

Vaja 4 – Blazinice prstov pahljačasto razporedite okoli ušes in senc. S krožnimi gibi nežno sproščajte mišice, ki jih boste začutili tudi, če močno stisnete čeljusti.

   

NASVET STROKOVNJAKA

 Če vam nič od naštetega ne pomaga priporočamo, da se obrnete na strokovno izšolanega terapevta!

   

Reference:

Lockett, D. in Campbell J. (1992). The effects of aerobic exercise on migraine. Headache, 32 (1): 50-54.

 

International Headache society. (2013). Migraine. The international classification of headache disorders, 3. ed. Cephalgia, 33 (9): 644-648.

 

Raskin, N. (1998). Headache. V: Fauci, Braunwald et al. Harrison's principles of internal medicine, 14. ed. McGraw-Hill, New York: 68-72.

 

Vizniak, N. (2015). Orthopedic conditions. Kanada: ProHeath.

    Avtor: Nejc Mikič