Sindrom karpalnega kanala je periferna utesnitev medianega živca in je ena izmed najpogostejših patologij zgornje ekstremitete. Prisoten je moten občutek za dotik, mravljinčenje, odrevenelost v prvih treh prstih in polovici prstanca. Simptomi se pojavijo pri vsakodnevnih opravilih: uporaba miške, telefona, vožnji avtomobila, kolesa in ponoči pri spanju.

 

Pojavnost patologije je največja v starostni skupini od 45 let do 55 let in je pogostejša pri ženskem spolu v razmerju 3:1.

   

ANATOMIJA

 

Karpalni kanal ali zapestni prehod se nahaja na notranji strani zapestja. Dno sestavljajo karpalne kosti, vrh pa pokriva tri do štiri centimetre širok fleksor retinaculum oz. tranzverzalni karpalni ligament. Znotraj kanala poteka 9 tetiv upogibalk prstov, skupaj s svojimi ovojnicami  in v sredini tik pod retinakulom, mediani živec ter vaskularne strukture.

       

Pri sindromu karpalnega kanala zaradi različnih vzrokov, ponavadi preobremenjevanja, pride do zadebelitve ovojnic tetiv upogibalk prstov, sklepne ovojnice sklepnih koščic, kar vodi do zožanja zapestnega prehoda. Posledično to privede do zvečanega tlaka v prehodu in stisnenja vlaken medianega živca.

 

SIMPTOMI

 

V začetni fazi, ko je prisotna blaga ali srednje blaga utesnitev je motena prekrvavavitev živca, ki vodi do prehodnih simptomov  (mravljinčenje, bolečine, odrevenelost, pekoči občutki,…). Simptomi se pojavijo v palcu, kazalcu, sredincu, polovici prstanca in se lahko širijo do komolca ali rame. Pogost simptom je bolečina, ki se pojavi ponoči, zaradi česar je moten spanec. Prsti so v pokrčenem položaju , kite dolgih fleksorjev pa so pomaknjene v proksimalni smeri. Lumbrikalne mišice, ki se iz teh kit izraščajo so pomaknjene v distalni del zapestnega prehoda in s tem povzročijo dvig tlaka. Bolečine lahko olajša posebna opornica, ki med spanjem omogoča položaj iztegnjenega zapestja in prstov.

   

Pravočasna diagnoza in terapija sta ključnega pomena pri zdravljenju sindroma karpalnega kanala. Oseba pomoči ponavadi ne poišče v začetni fazi. Čaka, da bi simptomi sami izveneli in se nauči sobivati s težavo. To vodi do dolgotajnejše utesnitve in s tem tudi večje prizadetosti živca. Sčasoma ni več motena le prekrvavitev živca ampak se okvarijo tudi mielinske ovojnice živčnih vlaken in aksoni. To zelo vpliva na funkcijo zapestja. Posledica je moteno prevajanje živčnih vlaken, ki se odrazi kot motnje senzibilitete, zmanjšanje moči, gibljivosti. Zelo je motena kožna zaznava v inervacijskem področju medianega živca. Pri pacientih z napredovano okvaro živca stvari padajo iz rok, pojavi se tudi viden upad mišične mase na palčevi strani. Možnost za učinkovito konzervativno zdravljenje postane minimalno in operativni poseg je neizogiben.

   

VZROKI

 

Pri veliki večini ljudi, ki se soočajo s sindromom karpalnega kanala vzrok pogosto ni znan – je  idiopatske narave. Kljub temu pa poznamo nekaj ključnih vzrokov, ki povzročijo otekanje, zadebelitev ali vnetje tetiv upogibalk prstov in s tem vplivajo na razvoj patologije:

  • delo kjer so prisotni ponavljajoči gibi zapestja in prstov: delo za računalnikom, delo frizerja, delo mehanika, delo blagajničarja, delo z vibracijskimi stroji, delo v gradbeništvu ipd.
  • revmatoidni artritis zaradi vnetnih procesov povzroča povečan tlak in oteklino v zapestnem prehodu in s tem utesnitev medianega živca
  • razne travmatične situacije, kjer je bil prisoten padec na pokrčeno zapestje in kadar se poškodujejo karpalne kosti
  • nosečnost, diabetes, povečana telesna teža ipd.
  • anatomske posebnosti zapestnega prehoda (ožji kot običajno)
   

ZDRAVLJENJE

 

Sindrom karpalnega kanala se lahko zdravi konzervativno ali operativno. V prvi fazi se pacientom priporoča konzervatvno zdravljenje, imobilizacija s posebno opornico in lajšanje bolečin z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili. V primeru, da je to neefektivno se utestnitev karpalnega kanala zdravi operativno.

 

Za manualnega terapevta je ključna diagnoza, ki sloni na temeljiti anamnezi, ortopedskih  in nevroloških testih. Oceni se gibljivost in moč zapestja in izvede provokativne teste (Phalenov test, Tinelov test, Durkanov test,…). Pregleda in oceni  možne druge lokacije utesnitve živca npr. v torkalnem izhodu in na nivoju vratne hrbtenice, saj le te lahko povzročajo enake simptome. Pri diagnostiki pomaga tudi, če je pacient opravil EMG preiskave.

 

Manualna terapija je usmerjena v sproščanje mišic in kit upogibalk zapestja in prstov, raztegovanju transverzalnega karpalnega ligamenta, mobilizacijo karpalnih kosti, dreniranju morebitne otekline. Pacientu se pokažejo tudi vaje za mobilizacijo medianega živca  in priporoča se domača uporaba valjčka ali žogice za sproščanje mišic podlahti.

      Avtor: Karin Vokič