Poln vdih ni mogoč brez polnega izdiha!   V svetu astma povzroča preglavice več kot 300 milijonom ljudi, domneva pa se, da je število precej podcenjeno. Za Slovenijo sicer ni točnih podatkov, vendar je delež verjetno primerljiv z ostalimi evropskimi državami, kjer približno 5-10% prebivalstva boleha za astmo.   Astma je kronična vnetna bolezen, ki jo zaznamuje preobčutljivost dihalnih poti na določene dražljaje, kar vodi v reverzibilno zoženje bronhijev. Napade lahko sproži veliko dejavnikov, med drugimi kajenje, sprememba klime, onesnaženost zraka, kemikalije, hišni ljubljenčki, prah. Astma spada med obstruktivne bolezni dihal, kar pomeni, da astmatiki dobršnega dela zraka pri izdihu niso zmožni izdihniti iz pljuč. Zelo pogosta je pri otrocih. V hujši obliki lahko zaradi izostanka otroka v šoli močno vpliva na njegov socialni razvoj ter uspešnost v šoli. Omeniti gre tudi finančne posledice astme, ki zaradi bolniške odsotnosti vpliva na starše, podjetja in zdravstveno blagajno.
Znaki in simptomi:
  • zadihanost, težko dihanje
  • piskanje ob dihanju
  • sprva neproduktiven kašelj, ki sčasoma postane produktiven z izločanjem sluzi
  • tesnoba v prsnem košu
Osteopatski pristop:
Pri ljudeh, ki bolehajo za kronično astmo pride do močne zakrčenosti in izmučenosti dihalnih mišic. Med njimi je vsekakor najpomembnejša trebušna prepona (diafragma), sledijo pa ji medrebrne (m. intercostales externi/interni/intimi) in podrebrne mišice (m. subcostalis), skalenske mišice (m. scalene), mišica obračalka glave (m. sternocleidomastoid), prsni mišici (pectoralis major, minor), sprednja nazobčana mišica (serratus anterior), zanemariti pa ne smemo niti trebušnih mišic (rectus abdominis, transverse thoracis), ki pri dihanju stabilizirajo prsni koš.   Osteopatski pristop se razlikuje glede na trenutno stanje astmatika, kar pomeni, da je med napadom potrebno delovati bolj pomirjevalno oz. inhibitorno, kot v obdobju mirovanja. Osteopat se osredotoča na optimizacijo funkcij omenjenih dihalnih mišic, povečanje gibljivosti sklepov prsne hrbtenice, sklepov med vretenci in rebri, gibanje ključnice in prsnice. Prav tako preveri stanje in po potrebi obravnava tudi vratna vretenca (C3-C5), ki oživčujejo trebušno prepono, zgornja prsna vretenca (T1-T6) ter živec klatež (n. vagus), ki tvorijo vegetativno oživčenje pljuč odgovorno za krčenje dihalnih poti. Sproščanje zakrčenih predelov mediastinuma (medpljučje), lobanje in celotnega prsnega predela pomaga pri odstranjevanju sluzi, limfe in venske krvi, in na ta način zmanjša zastoj tekočin v telesu, ki je značilna za astmatike. Osteopat je pri astmatikih pozoren tudi na sproščanje fascije vratnega in prsnega predela.   Obisk pri osteopatu ni nadomestilo za konvencionalno zdravljenje!   Reference: Medina Vasconcelos Lago, R. et al., 2015. Effect of osteopathic maneuvers in the treatment of asthma: review of literature. Manual Therapy, Posturology & Rehabilitation Journal, 13.   Parsons, J. and Marcer, N. (2006) Osteopathy: Models for Diagnosis, Treatment and Practice. London, Elsevier Churchill Livingstone 271-274.   Rowane, W. A. in Rowane, M. P., 1999. Osteopathic approach to asthma. The Journal of the American Osteopathic Association, 99 (5): 259-264.     Avtor: Nejc Mikič

Utesnitveni sindrom je dokaj pogosta patologija ramenskega sklepa. Pojavi se, ko se mehkotkivne strukture (mišična narastišča, tetive, burza, ovojnica) stisnejo v subakromialnem prostoru (med glavo nadlahtnice in kljunastim odrastkom lopatice).   Rama povezuje zgornji okončini in trup v ramenskem sklepu. Po konstrukciji je najbolj gibljiv sklep v telesu. Sklepna ovojnica je zelo ohlapna, sklepna špranja pa plitka in omogoča glavi nadlahtnice, da izvaja obsežne gibe v vseh ravninah. Zaradi tega je sklep podvržen nestabilnosti. Da ne pride do poškodb na račun velike mobilnosti pa mora optimalno delovati tudi sistem stabilnosti (mišice, vezi, ovojnica). Primerna jakost mišic skrbi za harmonično izvajanje gibov in za pravilno anatomsko pozicijo sklepnih površin.   Preobremenitve ramenskega sklepa in nepravilna drža lahko povzročijo spremenjene vzorce gibanja. Pojavijo se kompezacije, ki porušijo ravnovesje mišične moči in na ta račun se spremeni tudi biomehanika sklepa.   Slabša moč mišic rotatorne manšete ne stabilizira zadosti glave nadlahtnice, zaradi česar zdrsne navzgor in utesni mehka tkiva ob akromion (kljunasti odrastek loptice). Zaradi spremenjenega gibanja in nepravilne pozicije sklepnih površin se pojavi mehansko draženje mehkih struktur in na dolgi rok to pripelje do bolečinskih stanj.   Najpogosteje se utesni tetiva supraspinatusa in subakromialna burza, lahko pa tudi tetiva bicepsa. V začetni fazi se tetive vnamejo, kar povzroči tendinitis. Lahko pa pride tudi do vnetja sluzne vrečke (burze), ki leži med deltoidasto mišico in akromionom. Taka utesnitev povzroči burzitis v ramenskem sklepu. Vse to še dodatno zmanjša prostor v subakromialnem prostoru. Če je stanje kronično in se ne zdravi se tetive zaradi mehanskega draženja pričnejo tanjšati, posledica pa je lahko natrganje ali popolna ruptura.
VZROK
Rizični faktor za utesnitveni sindrom kronične narave predstavljajo športne aktivnosti npr: plavanje, odbojka, tenis, rokomet ali delo, kjer so prisotni ponavljajoči gibi zgornje okončine nad glavo npr: dvigovanje bremen nad glavo, pleskanje, pomivanje oken, potiskanje bremen,…   Upoštevati je potrebno tudi anatomsko obliko akromiona, morebitno nestabilnost ramenskega sklepa, nestabilnost lopatice, prisotnost kalcinacij v tetivah, prisotnost kostnih izrastkov kot posledica degenerativnih procesov in travmatski faktor. Za akutno bolečino so lahko krivi padci na iztegnjeno roko ali ramo. Faktor tveganja predstavlja tudi hipertrofija mišic.
SIMPTOMI
  • podnevi pojav bolečine ob specifičnih gibih, opravilih, po daljši obremenitvi zaradi dela ali športa
  • šibkost mišic
  • zmanjšana/omejena je gibljivost ramenskega sklepa
  • bolečna je obstojna, topa, izrazitejša je ponoči, ko človek leži na poškodvani rami (se tudi zbuja)
  • pojavi se lahko pokanje znotraj sklepa
  • bolečina se lahko širi po nadlahtnici navzdol ali proti vratu
KAKO PRISTOPIMO Z MANUALNO TERAPIJO
Manualni terapevt s pregledom in uporabo ortopedskih in funkcionalnih testov (Neerov test, Hawkins – Kennedy test, bolečinski lok itd.)preveri ali gre za utesnitveni sindrom in izključi morebitne druge patologije ramenskega sklepa (prenesena bolečina iz notranjih organov ali drugih delov kostno-mišičnega sistema) . Ko je prepričan, da gre za utesnitvni sindrom pristopi s kombinacijo različnih znotrajsklepnih in mehkotkivnih tehnik, s katerimi poiskuša povečati subakromialni prostor, izboljšati gibjivost sklepa, mobilizirati lopatico in umiriti prisotno vnetje, raztegniti in sprostiti skrajšane mišice, ki vplivajo na nepravilen položaj sklepa.   Vedno pa ga zanima ga tudi, če je k razvoju utesnitvenega sindroma pripomogla tudi telesna drža. Zato upoštva tudi soodvisnost ramenskega sklepa z vratno in prsno hrbtenico. V primeru prisotnosti stranskih krivulj in segmentalnih diskunkcij, ki vplivajo na anatomski položaj sklepnih površin, izvede korekcijo drže.   Za učinkovito terapijo je pomembno, da se zmanjša obseg obremenitve. Za boljšo stabilizacijo pa je potrebno okrepiti mišice rotatorne manšete in mišice, ki vplivajo na položaj in gibanje lopatice, tako da svetuje glede primernih vaj ali predlaga obisk pri strokovnjaku (kineziologu,..) [gallery link="file" size="medium" ids="15388,15389,15393"]     Avtor: Karin Vokič

Ljudje v današnjem času vedno več pozornosti posvečamo iskanju rešitev za nastali simptom in pri tem se je izgubil občutek zaznave pravega vzroka, ki nas je privedel do tega. Pogled na svet je zelo ozko usmerjen in mehaničen. Namesto da bi se usmerili v iskanje pravega vzroka, ki je pripeljal do simptomov, bi najraje zamenjali »pokvarjene dele« z »novimi« in se pri tem ne vprašali, kaj smo naredili narobe, da je do tega prišlo. S svojim telesom smo začeli ravnati kot mehaniki, ki svoje avtomobile popravijo delček za delčkom in pri tem pozabimo na celoto.   Kljub temu da ima neplodnost toliko »obrazov«, kot je ljudi, ki te obraze nosijo, še vedno lahko zaznamo skupne točke, ki neplodnost povezujejo. O neplodnosti govorimo, ko par po enem letu nezaščitenih rednih spolnih odnosov ne zanosi ali donosi živega otroka. V Sloveniji prevladuje primarna neplodnost, kar še ne pomeni, da sekundarne neplodnosti v Sloveniji ni. Neplodnost je prisotna tako v ekonomsko bolj razvitem kot tudi v ekonomsko manj razvitem svetu. V ekonomsko bolj razvitih državah prevladuje primarna neplodnost (par, ki ne more zanositi ali donositi živega otroka in pred tem ni imel še otrok), medtem ko v ekonomsko revnejših predelih sveta prevladuje sekundarna neplodnost (par, ki predhodno že ima otroka, vendar zaradi različnih vzrokov ne zmore ponovno zanositi ali donositi živega otroka). V Sloveniji se s to problematiko sreča vsak šesti par vsaj enkrat v življenju. Krivično se mi zdi, da v svetu še vedno velja prepričanje, da je za neplodnost vzrok na ženski strani, saj je znanstveno dokazano, da je delež v pojavnosti te težave enak moški neplodnosti. Pri veliko parih, ki ne morejo spočeti otroka pa vzrok za to ni znan.   Uradna medicina kot najpogostejše vzroke (80 % vseh vzrokov) za žensko neplodnost navaja:
  • motnje ovulacije
  • endometrioza
  • tuboperitonealni vzrok, kjer so jajcevodi neprehodni.
  Poleg teh treh najpogostejših vzrokov pa na plodnost vplivajo še: starost ženske, neustrezna telesna teža, miomi, razvojne nepravilnosti maternice, spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (kot so sladkorna bolezen, obolenja ščitnice), zdravila (steroidi, antidepresivi), različna vnetja v mali medenici ... Nikakor ne smemo zanemariti vpliva stresa in drugih čustvenih pretresov, ki prek osrednjega živčevja delujejo na jajčnike.   Rada bi predstavila tematiko neplodnosti iz vidika naturopata biopsihokvantista. Kot prvo bi izpostavila, da je neplodnost v današnjem času uradno klasificirana kot bolezensko stanje, s katerim se ukvarjajo zdravstveni delavci. Ta klasifikacija mi poraja vprašanje: "Zakaj potem pari, ki si ne želijo otroka in so mogoče neplodni, niso bolni?" Neplodnost je namreč edino medicinsko stanje, ki za svoj obstoj potrebuje subjektovo željo. Za razliko od bolezni je odsotnost želenega stanja. Ženska, ki si ne želi otroka torej ne ve ali je plodna ali ne in s tem tudi ne ve ali je "bolna" ali ne. Patologija je torej odvisna od želje. Zato tu ne bi govorila o patologiji temveč o odsotnosti želenega stanja.   Živimo v svetu, kjer je hiter način življenja postal naš vsakdan. Če želiš biti uspešen, moraš vso svojo energijo vložiti v uresničitev zastavljenih ciljev. To za seboj potegne veliko stresa, depresije, anksioznosti, raznih obolenj in ne nazadnje tudi zavestno odločitev za poznejše načrtovanje družine. Poleg tega pa so svet preplavile tudi različne vrste kontracepcij in nenaravno pridelane hrane. Vse to poruši naše ravnovesje v telesu. Naturopatija, ki je multidisciplinarna veda, ima različne razlage, zakaj prihaja do neplodnosti. Skupno pa je prepričanje, da človek ni sestavljen le iz fizičnega telesa, ki ga vidimo, temveč tudi mentalnega, duhovnega in duševnega. Vzrok za nastalo patologijo lahko izvira na katerem koli od štirih nivojev in vpliva na vse nivoje naše biti. Ko pride do porušitve energetskega stanja telesa, se začne tvoriti bolezen (poudariti je potrebno, da vsaka neskladnost še ne privede do bolezenskega stanja, dražljaj mora biti za osebo pomenljiv). Relativno mlada znanost PNEI podaja, da so duša, duh in telo povezane komponente organizma, ki med seboj komunicirajo. Če pozdravimo um, pozdravimo tudi telo (in obratno). Tradicionalna kitajska medicina trdi, da je za plodnost ženske odgovorna ledvična esenca. Dr. med. Ryke Geerd Hamer na podlagi petih bioloških zakonov pravi, da je za vsako nastalo bolezen odgovoren biološki konflikt, ki se je zgodil nepričakovano, hitro ter je v nas vzbudil občutek osamljenosti.   Pri obravnavi ženske neplodnosti je potrebno pristopiti celostno. Oseba mora aktivno sodelovati po navodilih naturopata, ki izbere obravnavo, katera v danem trenutku doprinese najboljše rezultate. Pri fizičnih vzrokih, kjer gre npr. za neprehodne jajcevode, nepravilne oblike maternice idr., naturopat s svojimi pristopi ne more učinkovati. Takrat je potrebna kirurška pomoč s strani uradne medicine. Ko pa gre za fizične vzroke, kjer ni fizičnih pregrad, ampak le disfunkcije v delovanju reproduktivnih organov, lahko naturopat s svojimi pristopi pomaga do zanositve ali podpre telo za pripravo in lažje prestajanje postopkov OBMP (če se oseba za to odloči).   Ko načrtujemo otroka moramo posvetiti pozornost zdravemu načinu življenja. Kot zdrav način življenja štejem uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov (ekološko pridelana hrana), pitje zadostne količine vode, opustitev kajenja in pitja alkohola (prekomerne količine), redne rekreacije in vsakodnevno sproščanje. Pomembno je tudi uživanje folne kisline vsaj en mesec pred zanositvijo. Dobimo jo v zeleni zelenjavi, cvetači, fižolu, grahu, repi, sončničnih semenih in sadju (banane, jagode, grenivke, maline, pomaranče). Te hrane ne kuhamo predolgo, saj se folati s segrevanjem razgradijo.   Pri blagih težavah z zanositvijo si sami lahko pomagamo na več načinov. Kot prvo moramo poskrbeti, da pijemo dovolj vode in spimo, skrbimo za redno rekreacijo, ki ne sme biti preveč intenzivna, poskrbeti moramo za sproščanje (meditacije, sproščanje v naravi,joga...) in če imamo stresno življenje, si ga malo umirimo. Hrana, ki jo zaužijemo naj bo bogata z vitamini in minerali (ekološko pridelana hrana), prehrana pa uravnotežena. Obstaja tudi veliko prehranskih dodatkov, ki ugodno vplivajo na hormonsko ravnovesje v telesu (npr.: shatavari, maca...). Če ob upoštevanju teh nasvetov ne pride do želenih rezultatov, svetujem obisk naturopata.   Pri sekundarni neplodnosti pa se posveča veliko pozornost pravilni prehrani in dodatnem vnosu ustreznih vitaminov (če je to potrebno). Potrebne so naturopatske obravnave, ki harmonizirajo energetski pretok po telesu. Zelo je priporočljivo oz. skoraj nujno, da oseba, ki ima sekundarno neplodnost že predhodno obiskuje naturopatske obravnave, saj tako telo "prepozna" obravnavo in s tem lažje in hitreje odreagira na energetsko stimulacijo.   Delo naturopata biopsihokvantista pri obravnavi (ne)plodnosti je torej usmerjeno v iskanje pravega vzroka, ki je do neželenega stanja privedlo in odprava le tega. Pri tem se vzpostavlja energetsko stanje telesa, ki sproži aktivacijo "notranjega zdravnika" in posledično osebnostno rast vsakega posameznika. Glavni dejavniki, ki vplivajo na neželeno stanje so misli, ki vplivajo na vse nivoje človekove biti.     Avtor: Karin Jež