Category "Nekategorizirano"

Poln vdih ni mogoč brez polnega izdiha!   V svetu astma povzroča preglavice več kot 300 milijonom ljudi, domneva pa se, da je število precej podcenjeno. Za Slovenijo sicer ni točnih podatkov, vendar je delež verjetno primerljiv z ostalimi evropskimi državami, kjer približno 5-10% prebivalstva boleha za astmo.   Astma je kronična vnetna bolezen, ki jo zaznamuje preobčutljivost dihalnih poti na določene dražljaje, kar vodi v reverzibilno zoženje bronhijev. Napade lahko sproži veliko dejavnikov, med drugimi kajenje, sprememba klime, onesnaženost zraka, kemikalije, hišni ljubljenčki, prah. Astma spada med obstruktivne bolezni dihal, kar pomeni, da astmatiki dobršnega dela zraka pri izdihu niso zmožni izdihniti iz pljuč. Zelo pogosta je pri otrocih. V hujši obliki lahko zaradi izostanka otroka v šoli močno vpliva na njegov socialni razvoj ter uspešnost v šoli. Omeniti gre tudi finančne posledice astme, ki zaradi bolniške odsotnosti vpliva na starše, podjetja in zdravstveno blagajno.

Znaki in simptomi:

• zadihanost, težko dihanje
• piskanje ob dihanju
• sprva neproduktiven kašelj, ki sčasoma postane produktiven z izločanjem sluzi
• tesnoba v prsnem košu

Osteopatski pristop:

Pri ljudeh, ki bolehajo za kronično astmo pride do močne zakrčenosti in izmučenosti dihalnih mišic. Med njimi je vsekakor najpomembnejša trebušna prepona (diafragma), sledijo pa ji medrebrne (m. intercostales externi/interni/intimi) in podrebrne mišice (m. subcostalis), skalenske mišice (m. scalene), mišica obračalka glave (m. sternocleidomastoid), prsni mišici (pectoralis major, minor), sprednja nazobčana mišica (serratus anterior), zanemariti pa ne smemo niti trebušnih mišic (rectus abdominis, transverse thoracis), ki pri dihanju stabilizirajo prsni koš.   Osteopatski pristop se razlikuje glede na trenutno stanje astmatika, kar pomeni, da je med napadom potrebno delovati bolj pomirjevalno oz. inhibitorno, kot v obdobju mirovanja. Osteopat se osredotoča na optimizacijo funkcij omenjenih dihalnih mišic, povečanje gibljivosti sklepov prsne hrbtenice, sklepov med vretenci in rebri, gibanje ključnice in prsnice. Prav tako preveri stanje in po potrebi obravnava tudi vratna vretenca (C3-C5), ki oživčujejo trebušno prepono, zgornja prsna vretenca (T1-T6) ter živec klatež (n. vagus), ki tvorijo vegetativno oživčenje pljuč odgovorno za krčenje dihalnih poti. Sproščanje zakrčenih predelov mediastinuma (medpljučje), lobanje in celotnega prsnega predela pomaga pri odstranjevanju sluzi, limfe in venske krvi, in na ta način zmanjša zastoj tekočin v telesu, ki je značilna za astmatike. Osteopat je pri astmatikih pozoren tudi na sproščanje fascije vratnega in prsnega predela.   Obisk pri osteopatu ni nadomestilo za konvencionalno zdravljenje!   Reference: Medina Vasconcelos Lago, R. et al., 2015. Effect of osteopathic maneuvers in the treatment of asthma: review of literature. Manual Therapy, Posturology & Rehabilitation Journal, 13.   Parsons, J. and Marcer, N. (2006) Osteopathy: Models for Diagnosis, Treatment and Practice. London, Elsevier Churchill Livingstone 271-274.   Rowane, W. A. in Rowane, M. P., 1999. Osteopathic approach to asthma. The Journal of the American Osteopathic Association, 99 (5): 259-264.     Avtor: Nejc Mikič

Utesnitveni sindrom je dokaj pogosta patologija ramenskega sklepa. Pojavi se, ko se mehkotkivne strukture (mišična narastišča, tetive, burza, ovojnica) stisnejo v subakromialnem prostoru (med glavo nadlahtnice in kljunastim odrastkom lopatice).   Rama povezuje zgornji okončini in trup v ramenskem sklepu. Po konstrukciji je najbolj gibljiv sklep v telesu. Sklepna ovojnica je zelo ohlapna, sklepna špranja pa plitka in omogoča glavi nadlahtnice, da izvaja obsežne gibe v vseh ravninah. Zaradi tega je sklep podvržen nestabilnosti. Da ne pride do poškodb na račun velike mobilnosti pa mora optimalno delovati tudi sistem stabilnosti (mišice, vezi, ovojnica). Primerna jakost mišic skrbi za harmonično izvajanje gibov in za pravilno anatomsko pozicijo sklepnih površin.   Preobremenitve ramenskega sklepa in nepravilna drža lahko povzročijo spremenjene vzorce gibanja. Pojavijo se kompezacije, ki porušijo ravnovesje mišične moči in na ta račun se spremeni tudi biomehanika sklepa.   Slabša moč mišic rotatorne manšete ne stabilizira zadosti glave nadlahtnice, zaradi česar zdrsne navzgor in utesni mehka tkiva ob akromion (kljunasti odrastek loptice). Zaradi spremenjenega gibanja in nepravilne pozicije sklepnih površin se pojavi mehansko draženje mehkih struktur in na dolgi rok to pripelje do bolečinskih stanj.   Najpogosteje se utesni tetiva supraspinatusa in subakromialna burza, lahko pa tudi tetiva bicepsa. V začetni fazi se tetive vnamejo, kar povzroči tendinitis. Lahko pa pride tudi do vnetja sluzne vrečke (burze), ki leži med deltoidasto mišico in akromionom. Taka utesnitev povzroči burzitis v ramenskem sklepu. Vse to še dodatno zmanjša prostor v subakromialnem prostoru. Če je stanje kronično in se ne zdravi se tetive zaradi mehanskega draženja pričnejo tanjšati, posledica pa je lahko natrganje ali popolna ruptura.

VZROK

Rizični faktor za utesnitveni sindrom kronične narave predstavljajo športne aktivnosti npr: plavanje, odbojka, tenis, rokomet ali delo, kjer so prisotni ponavljajoči gibi zgornje okončine nad glavo npr: dvigovanje bremen nad glavo, pleskanje, pomivanje oken, potiskanje bremen,…   Upoštevati je potrebno tudi anatomsko obliko akromiona, morebitno nestabilnost ramenskega sklepa, nestabilnost lopatice, prisotnost kalcinacij v tetivah, prisotnost kostnih izrastkov kot posledica degenerativnih procesov in travmatski faktor. Za akutno bolečino so lahko krivi padci na iztegnjeno roko ali ramo. Faktor tveganja predstavlja tudi hipertrofija mišic.

SIMPTOMI

• podnevi pojav bolečine ob specifičnih gibih, opravilih, po daljši obremenitvi zaradi dela ali športa
• šibkost mišic
• zmanjšana/omejena je gibljivost ramenskega sklepa
• bolečna je obstojna, topa, izrazitejša je ponoči, ko človek leži na poškodvani rami (se tudi zbuja)
• pojavi se lahko pokanje znotraj sklepa
• bolečina se lahko širi po nadlahtnici navzdol ali proti vratu

KAKO PRISTOPIMO Z MANUALNO TERAPIJO

Manualni terapevt s pregledom in uporabo ortopedskih in funkcionalnih testov (Neerov test, Hawkins – Kennedy test, bolečinski lok itd.)preveri ali gre za utesnitveni sindrom in izključi morebitne druge patologije ramenskega sklepa (prenesena bolečina iz notranjih organov ali drugih delov kostno-mišičnega sistema) . Ko je prepričan, da gre za utesnitvni sindrom pristopi s kombinacijo različnih znotrajsklepnih in mehkotkivnih tehnik, s katerimi poiskuša povečati subakromialni prostor, izboljšati gibjivost sklepa, mobilizirati lopatico in umiriti prisotno vnetje, raztegniti in sprostiti skrajšane mišice, ki vplivajo na nepravilen položaj sklepa.   Vedno pa ga zanima ga tudi, če je k razvoju utesnitvenega sindroma pripomogla tudi telesna drža. Zato upoštva tudi soodvisnost ramenskega sklepa z vratno in prsno hrbtenico. V primeru prisotnosti stranskih krivulj in segmentalnih diskunkcij, ki vplivajo na anatomski položaj sklepnih površin, izvede korekcijo drže.   Za učinkovito terapijo je pomembno, da se zmanjša obseg obremenitve. Za boljšo stabilizacijo pa je potrebno okrepiti mišice rotatorne manšete in mišice, ki vplivajo na položaj in gibanje lopatice, tako da svetuje glede primernih vaj ali predlaga obisk pri strokovnjaku (kineziologu,..) [gallery link="file" size="medium" ids="15388,15389,15393"]     Avtor: Karin Vokič