Utesnitveni sindrom je dokaj pogosta patologija ramenskega sklepa. Pojavi se, ko se mehkotkivne strukture (mišična narastišča, tetive, burza, ovojnica) stisnejo v subakromialnem prostoru (med glavo nadlahtnice in kljunastim odrastkom lopatice).
Rama povezuje zgornji okončini in trup v ramenskem sklepu. Po konstrukciji je najbolj gibljiv sklep v telesu. Sklepna ovojnica je zelo ohlapna, sklepna špranja pa plitka in omogoča glavi nadlahtnice, da izvaja obsežne gibe v vseh ravninah. Zaradi tega je sklep podvržen nestabilnosti. Da ne pride do poškodb na račun velike mobilnosti pa mora optimalno delovati tudi sistem stabilnosti (mišice, vezi, ovojnica). Primerna jakost mišic skrbi za harmonično izvajanje gibov in za pravilno anatomsko pozicijo sklepnih površin.
Preobremenitve ramenskega sklepa in nepravilna drža lahko povzročijo spremenjene vzorce gibanja. Pojavijo se kompezacije, ki porušijo ravnovesje mišične moči in na ta račun se spremeni tudi biomehanika sklepa.
Slabša moč mišic rotatorne manšete ne stabilizira zadosti glave nadlahtnice, zaradi česar zdrsne navzgor in utesni mehka tkiva ob akromion (kljunasti odrastek loptice). Zaradi spremenjenega gibanja in nepravilne pozicije sklepnih površin se pojavi mehansko draženje mehkih struktur in na dolgi rok to pripelje do bolečinskih stanj.
Najpogosteje se utesni tetiva supraspinatusa in subakromialna burza, lahko pa tudi tetiva bicepsa. V začetni fazi se tetive vnamejo, kar povzroči tendinitis. Lahko pa pride tudi do vnetja sluzne vrečke (burze), ki leži med deltoidasto mišico in akromionom. Taka utesnitev povzroči burzitis v ramenskem sklepu. Vse to še dodatno zmanjša prostor v subakromialnem prostoru. Če je stanje kronično in se ne zdravi se tetive zaradi mehanskega draženja pričnejo tanjšati, posledica pa je lahko natrganje ali popolna ruptura.
VZROK
Rizični faktor za utesnitveni sindrom kronične narave predstavljajo športne aktivnosti npr: plavanje, odbojka, tenis, rokomet ali delo, kjer so prisotni ponavljajoči gibi zgornje okončine nad glavo npr: dvigovanje bremen nad glavo, pleskanje, pomivanje oken, potiskanje bremen,…
Upoštevati je potrebno tudi anatomsko obliko akromiona, morebitno nestabilnost ramenskega sklepa, nestabilnost lopatice, prisotnost kalcinacij v tetivah, prisotnost kostnih izrastkov kot posledica degenerativnih procesov in travmatski faktor. Za akutno bolečino so lahko krivi padci na iztegnjeno roko ali ramo. Faktor tveganja predstavlja tudi hipertrofija mišic.
SIMPTOMI
- podnevi pojav bolečine ob specifičnih gibih, opravilih, po daljši obremenitvi zaradi dela ali športa
- šibkost mišic
- zmanjšana/omejena je gibljivost ramenskega sklepa
- bolečna je obstojna, topa, izrazitejša je ponoči, ko človek leži na poškodvani rami (se tudi zbuja)
- pojavi se lahko pokanje znotraj sklepa
- bolečina se lahko širi po nadlahtnici navzdol ali proti vratu
KAKO PRISTOPIMO Z MANUALNO TERAPIJO
Manualni terapevt s pregledom in uporabo ortopedskih in funkcionalnih testov (Neerov test, Hawkins – Kennedy test, bolečinski lok itd.)preveri ali gre za utesnitveni sindrom in izključi morebitne druge patologije ramenskega sklepa (prenesena bolečina iz notranjih organov ali drugih delov kostno-mišičnega sistema) . Ko je prepričan, da gre za utesnitvni sindrom pristopi s kombinacijo različnih znotrajsklepnih in mehkotkivnih tehnik, s katerimi poiskuša povečati subakromialni prostor, izboljšati gibjivost sklepa, mobilizirati lopatico in umiriti prisotno vnetje, raztegniti in sprostiti skrajšane mišice, ki vplivajo na nepravilen položaj sklepa.
Vedno pa ga zanima ga tudi, če je k razvoju utesnitvenega sindroma pripomogla tudi telesna drža. Zato upoštva tudi soodvisnost ramenskega sklepa z vratno in prsno hrbtenico. V primeru prisotnosti stranskih krivulj in segmentalnih diskunkcij, ki vplivajo na anatomski položaj sklepnih površin, izvede korekcijo drže.
Za učinkovito terapijo je pomembno, da se zmanjša obseg obremenitve. Za boljšo stabilizacijo pa je potrebno okrepiti mišice rotatorne manšete in mišice, ki vplivajo na položaj in gibanje lopatice, tako da svetuje glede primernih vaj ali predlaga obisk pri strokovnjaku (kineziologu,..)
Avtor: Karin Vokič