Hernija diskusa – miti, resnice in rešitve

V sodobnem času praktično ni osebe, ki ni slišala za hernijo diskusa oz. hernijo medvretenčne ploščice, zato tokratni prispevek stremi predvsem k boljšemu poznavanju te težave in možnostih reševanja zapletov.  

 

V kolikor želimo razumeti pojav hernije, je potrebno najprej upoštevati vlogo medvretenčnih ploščic, nato še mehaniko hrbtenice ledvenega dela ter nazadnje še združiti te informacije, upoštevajoč fiziološko staranje človeškega telesa s posledičnimi spremembami tako na strukturi kot funkciji prizadetega območja.

 

Medvretenčne ploščice (diskusi) imajo vlogo blažilcev pritiskov med dvemi vretenci, istočasno pa skrbijo za skladnost med temi in jih ohranjajo v neprestanem gibanju. V primeru, ko se zgornje vretence začne pomikati naprej nad spodnjim, se ploščica deformira v nasprotno smer (efekt ožemanja), kar poveča pritiske na ovojnice ploščice in vezi zadnje strani, ki posledično aktivirajo mišice z namenom ohranjanja skladnosti. Kot razvidno iz slike, se med gibi vretenca naprej ploščica izboči nazaj; obratno med gibi vretenca nazaj, se ploščica izboči naprej; med gibi v stran, pa je izbočenje proti nasprotni strani, medtem ko med zasuki ploščica izgubi na višini in njen celoten obseg se poveča.

 

 

 

Pri obravnavi mehanike hrbtenice ne moremo mimo dejstva, da se naše telo ne giba zgolj v eni ravnini hkrati, temveč vsak naš gib hrbta sočasno izzove gibe vretenc v več ravninah hkrati. Tako na primer nagib telesa v levo povzroči zasuk vretenc v nasprotno smer (desno). To pravilo sicer velja le za tiste situacije, ko je hrbtenica v nevtralnem položaju, saj v primeru nagiba trupa naprej in sočasnega nagiba v stran, vretenca sukajo v isto smer nagiba (Cook, 2003). Če upoštevamo prej opisane zakonitosti “gibanja” medvretenčne ploščice in zadnje opisano pravilo gibanja hrbtenice je jasno, zakaj so prav zasuki ali nagibi v predklonu, tako nevarni za akutno poškodbo medvretenčne ploščice. Sile vretenc se namreč seštejejo in potiskajo ploščico nazaj in v stran, kjer je tudi najmanjši upor hrbteničnih vezi (posteriorni longitudinalni ligament ščiti izključno zadnji del ploščice pred pretiranim izbočenjem, ne pa stranskega), kar pospešeno vodi do poškodb vezivno-hrustančnih obročev ploščice.

 

Deformacije medvretenčne ploščice delimo na več podkategorij:

  • bulging diskusa: simetrična izbočenost vseh strani medvretenčne ploščice, kot posledica izrazitih kompresijskih sil
  • protruzija diskusa: izbočenost ene izmed sten medvretenčne ploščice do 25%; rezultat stranske ledvene krivulje
  • hernija diskusa: izbočenost ene izmed sten medvretenčne ploščice nad 25%, z vidnimi poškodbami zunanjega obroča. Možno je, da vsebina izstopi iz ploščice (ekstruzija, sekvester); rezultat stranske ledvene krivulje in izrazitih kompresijskih sil.

 

Simptomi in znaki, ki spremljajo poškodbe ploščice so odvisni od več dejavnikov – pritiska ploščice na vezi hrbtenice, pritiska ploščice na hrbtenjačni živec, otekanje poškodovanega dela ploščice ali obrambnega spazma mišic. Tako osebe s hernijo diskusa običajno občutijo bolečino ob hrbtenici (na eni strani!), bolečino v predelu zadnjice in kolka, razvije pa se lahko bolečina cele noge, če pride do vzdraženosti živca. Bolečine spremljajo še motnje senzibilitete v obliki mravljinčenja, občutkov hladu ali pekočih občutkov predelov odmaknjenih od mesta bolečine, ki pa sledijo specifičnemu poteku živca oz. mestu njegovega oživčenja (miotom, dermatom). Občasno se lahko pojavijo tudi krči mečnih mišic.

 

Pa so vse hernije tudi simptomatične!? Absolutno ne, kvečjemu obratno. Pregled literature (Brinjikji, et al. 2015) jasno orisuje dejansko situacijo in sicer, da je večina protruzij ali hernij nebolečih in ne povzroča nikakršnih težav. Še več, deformacije in poškodbe ploščic je potrebno (v določeni meri seveda) obravnavati kot naraven rezultat staranja tkiv, ki so vsakodnevno podvržena gibanju. Brinjikji in kolegi so tako s pregledom literature in znanstvenih objav prišli do zaključkov, da je med populacijo 20-letnikov razširjenost protruzij medvretenčnih ploščic že 30%, med populacijo 80-letnikov pa kar 43%. Poudariti je potrebno, da so pregledovali raziskave asimptomatične populacije – oseb, ki nimajo bolečin hrbta ali drugih simptomov vezanih na deformacije ploščice.

 

 

Na sliki je prikazano fiziološko staranje medvretenčnih ploščic, ki očitno govori v prid dejstvu, da niso vse deformacije in poškodbe ploščic tudi nujno simptomatične.

 

 

“Degeneracija medvretenčne ploščice je lahko primarne (starostne) ali sekundarne narave (poškodbe, sistemske bolezni,..). Vsebina ploščice – nuclus polposus dehidrira in posledično hitreje propada vezivno-hrustančno tkivo obroča (annulusa). Vsebina postopoma predira lamelaste obroče in se pod vplivom zunanjih pritiskov premika v centrifugalni smeri proti zunanjim plastem obroča. Iz začetne deformacije bulginga, sčasoma pride do protruzije in kasneje še hernije medvretenčne ploščice. Izbočenje obroča ploščice, kasnejše vnetje zunanjih plasti ali predrtje vsebine ploščice, lahko vzdraži ali celo utesni hrbtenjačne živce, ki izhajajo vzporedno ob poškodovani ploščici.”

 

Miti in resnice o hernijah:

  • vsaka hernija povzroča bolečino – MIT
  • vsaka hernija mora biti operirara – MIT
  • hernija lahko nastane tudi brez “napačnega” giba – RESNICA
  • hernija se vidi na rentgenski preiskavi – MIT
  • ko mine bolečina, je hernija izginila – MIT
  • zakrčenost mišice piriformis povzroča enake bolečine kot hernija – RESNICA
  • hernija je rezultat napačnega gibanja dveh vretenc – RESNICA

 

 

Kako prepoznam, če mi nagaja hernija?

 

Najpomembneje se je ozreti nazaj v preteklost in priklicati iz spomina, če je hrbet že delal težave. Z izjemo specifičnih poškodb hrbta (padci, prometne nesreče, ipd.), je hernija vedno posledica več let trajajoče nepravilne mehanike hrbtenice. Na te popačene vzorce nas telo običajno opozarja z obdobji bolj ali manj prisotnih bolečin spodnjega dela hrbta, predela zadnjice ali noge. Tipično deformacije medvretenčne ploščice povzročajo bolečino in okorelost gibov zjutraj ob vstajanju, po dolgotrajnejšemu sedenju in nasploh menjavi položajev po trajnejšem mirovanju ter seveda ob gibih, ki ploščico še bolj iztiskajo. Konkretno, simptomi levo-izbočene ploščice med četrtim in petim ledvenim vretencem se bodo poslabšali ob predklonu in nagibu v desno, medtem ko bo največje težave v pokončnem (nevtralnem) položaju, predstavljal zasuk trupa levo.

 

 

Preverite, če je za vaše bolečine hrbta ali noge zares kriva hernija!

 

Prosite nekoga, da se postavi za vami ali se postavite naravnost pred ogledalo. Opazujte v katero smer je bolj premaknjena vaša medenica. V primeru levo-izbočene ploščice (na sliki), bo vaš trup nagnjen v desno, medenica pa bo (v horizontalni ravnini) zamaknjena levo. Stranski položaj medenice je možno določiti tudi glede na razdaljo med medenico in prosto-visečo roko: manjša razdalja določa stranski položaj medenice, ta pa v obeh primerih opazovanja določa stransko krivuljo ledvenega dela hrbtenice.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SAMOPOMOČ

 

V primeru, da vaše bolečine ustrezajo opisom in mehaničnim vzorcem gibanja hrbtenice, hkrati pa ste odkrili položaj vaše ledvene krivine glede na položaj medenice, priporočamo spodaj prikazani vaji. Te imajo namen izkoristiti mehaniko hrbtenice in sicer tako, da se izvaja obratne gibe, ki so pripeljali do prvotne deformacije ploščice. Prikazani vaji sta namenjeni za zmanjšanje deformacije levostranskega izbočenja ploščice.

 

 

Prva vaja: leže na trebuhu in naslonjeni na komolce, počasi vzdignite zgornji del trupa, medtem ko z dihanjem sproščate spodnji del hrbta. Zadržite se 45 sekund, ponovite 3krat.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druga vaja: postavite se ob steno ter z levo roko potiskajte medenico v desno proti steni, pri čemer naj bo zgornji del trupa poravnan. Izvajajte počasne gibe, 3 serije po 15krat.

 

 

 

Opozorilo strokovnjaka:

v kolikor vaše težave ne ustrezajo opisanim bolečinam, vzorcem gibanja hrbtenice ali položaju medenice v prostoru, se posvetujte z vašim zdravnikom.

 

 

 

Cook, C. (2003) Coupling behavior of the lumbar spine: a literature review. Journal of Manual & Manipulative Therapy, 11(3): 137-145

 

Brinjikji, W., Luetmer, P.H., Comstock, B., et al. (2015) Systematic literature review of imaging features of spinal degeneration in asymptomatic populations. Americal Journal of Neuroradiology, 36(4): 811-816

 

 

Avtor: Jure Tušek